fbpx

Griča tvojega telesa

Svoje prsi zaupala si soncu,

se odkrila in spustila jih na plano,

on jih boža, ljubi to, kar mu je dano,

jih okuša, če je sladko ali slano.

Nedaleč stran, tako da me ne vidiš,

kot začaran ujet sem v tvoje prsi,

te opazujem, občudujem in se sprašujem:

»Jih kdaj zaupala boš meni?«

Ta lepa griča, ki rad bi ju prehodil,

sta v lasti tvojega telesa,

v šumenju grmovja in dišečega drevesa,

zadovoljna v dlaneh toplega sta sonca.

Vstaneš in slediš glasovom,

ki prihajajo iz morja,

biser školjke in pa zvezda

sta okoli tvojega zapestja,

večer je že in kliče te

globina morskega kraljestva,

prsi odhajajo s teboj,

dovolj je sonca za nocoj,

jutri čakam te prav tu,

ko boš zopet zaupala jih soncu.